McLion's Mindstream

Kar pride pred moje oči in se mi zdi nujno deliti s spletnim planetom.

16. 11. 2013 - 5 minut branja - 900 besed - Komentarji - zabava

Ko sem špilal glavnega igralca v videospotu

Letošnja pomlad je bila … Posebna. Odločil sem se storiti kakšen bolj konkreten korak v življenju in storil sem ga. Verjetno je bilo povezano z bližajočim se rojstnim dnevom, verjetno pa sem enostavno bil sit vsega. Dal sem odpoved v podjetju, katerega sem soustanovil in odšel iskati novo avanturo. Sledilo je nekaj razgovorov, večinoma v Ljubljani.

Nek petek sem se tako vračal iz uspešnega razgovora na celini in poklical frenda, ki je ravno pekel čevape. Ni me bilo potrebno prepričevati. Še niti pol ure zatem sem bil s pivom v roki, pladnjem čevapov pred seboj in izrečeno obljubo. Zgodilo se je tako hitro, da se nisem uspel še niti pošteno v jezik ugrizniti: «Itak, nastopil bom v vašem videospotu.» Jaz, ki sem izmikanje fotoaparatom in kameram tako natreniral, da že skoraj meji na umetnost. Sem povsod, ampak nikoli na posnetku.

No, bil sem rezervni plan, ker je glavni akter odpovedal zadnji trenutek. Spet. On je pač športnik v «kako zahinaviti zadnji trenutek». No, vsak ima svoje hobije. Režiserju sem zaupal, je prijatelj, ki to počne s srcem, ima narejeno šolo, kot jo v Sloveniji skoraj nihče nima (na zahodu se je izšolal za filmskega režiserja, pri filmskih režiserjih z Oscarji po omarah). «Izpadel bom verjetno najbolje kar lahko izpadem na video posnetku,» sem si mislil. «Ampak mami pa vseeno ne bom povedal.»

image

Pa smo šli. Že naslednje jutro. V Korte nad Izolo. V Hostel. Šest tipov in dve deklici. Ne, ni bil pornič.

Moja navodila so bila: «Bodi ti.» «Zaspan?» «Ja, super, točno to rabimo, … Zbudiš se na kavču …» mi je razlagal režiser. «Čaki, čaki, včeraj si pravil, da bom v postelji z bjondo in to … «

Dan pred tem so mi namreč prodali malo drugačno zgodbo. Tudi na mail sem dobil skripto, ki ni bila niti najmanj podobnega temu, kar se je dogajalo pred mojimi očmi. «Ne, ne. Smo malo spremenili zgodbo. Skregala sta se, ti si na kavču, sumiš da te vara in si slabe volje. Se urediš, greš v službo, se vrneš, nje ni doma … «

No, dobro. Sedaj razumem kaj pomeni «Bodi ti.» Rekel sem samo še «Hvala», ampak se je v malem prostoru zaradi odboja od stene slišalo: «Jebi se!».

Snemalo se je videospot za JK Soul. Blow rider. Zgodaj zjutraj. Jaz na kavču, v gatah. Prebujam se, «Bodi utrujen in incazzato». Ni bilo kaj dosti igranja, oboje sem ob tisti uri po naravni poti. Utrujen v soboto zjutraj itak, jezen pa zaradi tega, ker moram biti pokonci takrat in ker sem kar naenkrat iz jebača postal «cornuto». Zgodba mojega življenja …

Vstanem. Vstanem. Vstanem. «Ok, tako je dobro». Skoraj strgam hlače, «SUPER!» Sledi nekaj kadrov, kjer sem se počutil kot pri zdravniku. Objektiv je stal pet centimetrov od mojega premoženja. Znova, znova in znova. Ko bi vsaj kamero držala prikupna deklica … Od prikupne deklice so bili le lasje, pod njimi pa kosmat fantič. Ah, še dobro da ni pornič. Pa hodi tam, ponovi, hodi tam, ponovi, «super si se spotaknil, super improvizacija, obvladaš!» Čisto padel sem v vlogo zaspanega človeka.

Skratka, bejbe v apartmaju sploh videl nisem. Lažem. Par klofut sem dobil off camera. Ne vem zakaj. Verjetno je igrala po metodi Stanislavskega.

Sledila je menjava lokacije. Na Miramare, kjer je samo ona v kadru, ampak ni. Moja velika glava se za trenutek pojavi v enem ali treh kadrih. Se opravičujem za to. Sedel sem na skalah ob morju in špilal «kako romantično se počutim na ta turoben dan, na mrzlem kamnu, sam …» To je bila seveda igra zame, ki se je skladala z nadaljevanjem zgodbe. Hm, mogoče pa sem igralec!

Naslednji dan pa tisto, kar noben moški noče doživeti v življenju, ampak … Se zgodi. Sploh če si radoveden in greš raziskovati kam je izginila tvoja ljubezen in z njo bjonda s katero si posteljo deliš … In zatem ti je žal, vedno ti je žal. Sam si si kriv, kaj pa nisi znal živeti v blagoslovljeni ignoranci?!

Tokrat je šlo za fikcijo. Snemali smo v MKC Koper, underground lokalu, ki vsako leto dobi eno novo črko v nazivu. Sedaj mislim, da je že MKNŽ&C Koper ali nekaj podobnega. Tam je bila žurka okoli in tragedija v glavi, če opišem zgodbo na bolj farbast način. Ampak dovolj nakladanja, tukaj je videospot:

Celo pomlad in poletje je bila pesem predvajana na zahodnih MTV in podobnih postajah. V nekaterih državah, kjer imajo višje plače in manjše stroške, je bila tudi na lestvicah. Nekaj prepoznavnosti za JK Soul je videospot vsekakor prinesel.

Jaz sem bil vmes zelo zaseden z novo službo (ne tisto iz uvodnika, ampak en razgovor zatem). Se mi je pa parkrat zgodilo, predvsem v Italiji, da je kdo strmel vame s pogledom «je to on ali ni to on?» Mogoče so si zapomnili ta videospot, morda pa imam tako faco, da se Italijani sprašujejo kje so me že videli …

Naslednjič pa o novi službi in kako so tam že spremenili svet ter kako ga bomo ponovno z novim projektom. Upam, da v krajšem času, kot tokrat. Tako je pač s startupi; delaš, delaš, delaš in pol je kar naenkrat megla v Ljubljani.