Pošastna reformacija

Pošastna reformacija

Pošasti so med nami. Prave pošasti. Pogosto se skrivajo v popolnoma normalnih ljudeh in situacijah, do trenutka, ko jih normalnost zapusti. Strah nas je pošasti, saj jih večinoma ne znamo ločiti od navadnih oseb, stvari oz. situacij.

Saj poznate zgodbo soseda, ki je bil odličen človek, dokler ni ubil svoje žene, otrok in si sodil sam … Ali pa tisti policist, ki je leta vestno opravljal svoje dolžnosti, dokler … Ali pa tisti filmski režiser/producent, ki je igralske sposobnosti igralk ocenjeval s spodnjo glavo … Da o duhovnikih, ki pod besedo “celibat” razumejo “dovoljeno otipavanje fantkov” sploh ne izgubljam besed.

Pošasti so povsod.

Včasih ugotovimo, da imamo pošast v sebi. Ko plane ven, je ne moremo ustaviti in groznih dejanj se zavemo šele, ko je prepozno. S tem ne mislim nujno na krvava dejanja - mislim tudi na bolj trivialne stvari, kot je rafalno pisanje bivšemu sredi noči, kričanje pod blokom, razbijanje stekel, rezanje gum avtomobila …

Najmanj strašne pa so pošasti, ki jih najdemo v izmišljenih zgodbah, pravljicah. Te pošasti nam pomagajo za trenutek ubežati ta pravimi in nas (skozi zgodbe) učijo kako se lahko z njimi borimo.

Tudi letošnji dan reformacije zlorabljam za promocijo mojih temnejših zgodb. Tistih, ki jih najraje pišem, poleg seveda znastveno-fantastičnih.

V torek, 31. oktobra, pričakujte množico strašnih kratkih zgodb. Spremljali jih boste lahko tako na Twitterju kot Facebooku.

Letošnja rdeča nit bodo seveda pošasti. Mešal bom prave s fiktivnimi in vam poskusil s strašnimi zgodbami narediti uvod v temačno obdobje nekoliko manj strašen.

Za segrevanje pa še lanske objave preteklih reformacij:


TL;DR - Za halloween bomo reformirali pošasti! 🎃