McLion's Mindstream

Kar pride pred moje oči in se mi zdi nujno deliti s spletnim planetom.

9. 5. 2013 - 3 minut branja - 600 besed - Komentarji - zabava

Ko sem se igral režiserja in posnel reklamo

Za mano je kar zabavno (poslovno) leto. Namreč približno v tem času sem lani zapustil toplo pisarno in se podal v avanturistične vode dela od doma. Bilo je zanimivo in tudi utrujajoče. Pri delu od doma si je najtežje vzeti samo osem ur delavnika, saj živiš v pisarni, vsak dan si je podoben in hitro se osamiš (ne, internet ni prava socializacija).

Sedaj pa je napočil trenutek, da to obdobje zaključim in se ponovno posvetim delu v pisarnah in drugih lokacijah izven doma. Mimogrede, če ima kdo prostor, ki bi ga hotel zasesti z mojo ritjo, sem dosegljiv za (poslovne) ponudbe. Nisem drag. :)

Vrnimo se k obdobju življenja «v domači pisarni» … Glede na to, da delaš nonstop oziroma kadarkoli ne spiš in si doma, imaš tudi kar nekaj prostega časa oziroma si ga razporejaš prosto. Pa jasno, izkoristiš vsako priložnost za zapustiti svoje delovno mesto.

Lani sem tako nekje v tem času med «prostimi minutami» posnel svoj prvi (in verjetno zadnji) reklamni videospot. Kako je sploh prišlo do tega? Kot urednika in občasno novinarja pri Podpalmo.si so me ljudje pogosto videvali okoli s kamero, sploh na prireditvah, «kjer je bilo kaj za videti». Te posnetke sem zatem zelo reportersko zlepil v video kolaže in objavil ob člankih. Nič posebnega in ne pretvarjam se, da to znam. Namerno jih imenujem kolaži, saj sem v tem smislu amater. Če rabite strokovnjaka, vam priporočam koga s končano šolo režije in filmske slike na kakšni prestižni šoli. Skratka, tako so me ljudje povezali s snemanjem.

image

Zgodilo se je na Twitterju. Znani neznanec me je vprašal, če bi lahko posnel reklamni spot. «Čas imam, dejmo». On je nabavil produkt, bejbo in športni avto. Pravzaprav je bejba prišla v paketu z avtom. Taka so pač naša lokalna dekleta, sploh tista mlada in lušna.

Pa smo snemali. Kamera primerna za home video ali novinarsko poročanje, malo boljši mikrofon in «gremo tam, kjer bo čim manj šumov in bo v zavetju vetra» (obala in burja sta pogosto sinonima).

Pa smo šli. Na eno zaprto koprsko parkirišče, pod delovnim mestom te beke. Manj šuma, ja. «Tako bo bolj naravno, bolj surovo, bolj real!» Mhm. Dodatna razsvetljava? Ne. Svetlobni odbojniki? Zakaj, sej je lep dan in to … «In tako bo bolj naravno, bolj surovo, bolj real!» Vsega smo slišali. Od mopedov po bližnji, sicer slabo obljudeni cesti, srak, mačk, celo zvonika iz drugega konca mesta … Občasno je punca uspela tudi to preglasiti in naredili smo za dve minuti uporabnih posnetkov. V treh urah.

Bilo je zabavno. Na koncu sem znal besedilo na pamet, verjetno ga tudi sanjal ponoči. Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot 57 % klicev opravljenih v avtu? Zakaj še nimate Clip & Talk, stane samo četrtino kazni, ki jo boste dobili, če ima policist slab dan … Ali nekaj takega.

Video sem «zmontiral» v iMovie (tisti program, ki pride skupaj z Apple računalniki), uporabljeno pa je bilo na prodajni strani tega produkta in še to le v A/B testiranju. Je pa bilo zabavno doživetje, zelo social. Sploh koncert po snemanju reklame. Starejša sestra od naše (edine) glavne igralke poje v bendu in ravno tisti dan je imela koncert … Zaključek večera pa prepustim vaši fantaziji.

Verjetno vam naslednjič povem zgodbo o tem kako sem stopil na drugo stran videokamere in igral McLiona v glasbenem videospotu …

Skoraj sem pozabil, zgoraj opisani video, v vsej svoji … karkoli: