Več oglasov kot ljudi

Na tipičnem nadpovprečno obiskanem slovenskem spletnem mediju dobimo sledeče tipe oglasov:

  • Vodoravne, navpične in kvadratne oglasne pasice nad, pod, ob in med besedilom,
  • veliko drsečo pasico na dnu, ki zasede okoli ¼ okna,
  • drsni oglasi, ki se odprejo, ko uporabnik pride na dno članka (in mu premaknejo fokus na oglas),
  • lebdeči oglasi, ki prekrijejo vsebino in se včasih ne dajo zapreti,
  • oglasni premori pred in po video posnetkih,
  • video oglasni premori pred branjem članka,
  • oglasna ozadja,
  • Piano plačniški zid,
  • Double Recall prekinitev, ki zahteva prepis dveh besed iz oglasa,
  • Plista "sorodne vsebine" in flyin oglasi iz spodnje desne strani ekrana,
  • tekstovni oglasi pod in med vsebino,
  • tekstovni oglasi znotraj vsebine.


Verjetno sem kakšnega pozabil. Večina od teh oglasnih tipov ni problematična. Težava nastane, ko se več pristopov kombinira na eno spletno stran.

Ponavadi uporabnik takega spletišča zadane ob najmanj štiri tipe oglasov na vsaki strani in to tudi tisti uporabniki, ki so vplačali Piano oziroma plačujejo kakšno drugo naročnino. Naročniki sistema Piano tukaj plačajo dvojno, ampak to ni tema tega bloga ...

Podobno težavo smo imeli na ObalaNET okoli leta 2006, če me (glede letnice) spomin ne vara. Sicer smo poskušali število oglasov omejiti, ampak kljub temu se je pri ogromnem številu prikazov (tudi do 2 milijona dnevno) hitro zgodilo, da je bilo oglasnega prostora več, kot je bilo uporabnikov. Pri tem je bilo najslabše dejstvo, da je bilo prikazanih oglasov v vsakem trenutku več, kot jih je bilo zakupljenih.

Zato se je zgodila druga težava. Večina neposrednih zakupnikov oglasnega prostora so bila manjša podjetja oziroma obrtniki, ki si niso mogli privoščiti milijone prikazov. Ponavadi je šlo za 10 do 100 krat manjše zakupe od tega. Zato ravno oglasi teh naročnikov niso prišli do izraza. Kar je pomenilo, da se je takšno naročilo malokdaj ponovilo.

To je bila posledica druge težave, ki smo si jo spletli sami. Imeli smo ogromno prikazov (2 milijona prikazov * 3 lokacije = 6 mio oglasov dnevno), ki niso bili prodani. Zato smo jih oddali agencijam kot sta Iprom in Adpartner. S tem smo sicer povečali zaslužek (sploh s pomočjo Iproma), vendar smo ustvarili tudi interno konkurenco glede oglasnega prostora.

Dejmo en primer. Naročnik pri spletnem mediju zakupi 10.000 prikazov za 50 evrov. Za to vrednost dobi pri agenciji, ki prikazuje na istem spletnem mediju oglase 100 klikov (po ceni 0,5 eur/klik). S 0,1% CTR, ki je neko visoko povprečje pri takšnih oglasih, je to okoli 100.000 prikazov. Iz vidika naročnika dobi za isto ceno 10 krat več. Iz vidika spletnega medija, to predstavlja zaslužek okoli 15 eur oz. izgubo 485 evrov, če bi naročnik pri njih zakupil 100.000 prikazov oglasa. V odstotke si preračunajte sami.

Imamo torej dve negativni posledici preobilice oglasnih lokacij/sistemov:

  • Mali naročniki ne pridejo do izraza in ne "doživijo" vrednosti svojega nakupa.
  • Ustvarili smo si konkurnenco na svojem terenu.


Če poklikamo po najbolj branih slovenskih spletnih medijih, hitro ugotovimo, da se jim verjetno dogaja ravno to. Prikažejo ogromno oglasov, ampak večino servirajo oglaševalske mreže kot so Iprom, Adpartner in po novem tudi Google Adsense. Posledično kar prodajo njihovi tržniki ne pride toliko do izraza in imajo manjšo uspešnost, kot bi jo lahko imeli lahko sicer.

Pa tudi, ob preobilici oglasov, postane uporabnik popolnoma slep za relevantno oglasno vsebino. Kar pomeni manj klikov, torej tudi manjši zaslužek pri oglasnih mrežah. Začaran krog, ki pa ima posledice tudi v uredništvu, saj odžene uporabnike od vsebine.

Pri Dnevniku so to očitno opazili, saj so pri obnovi odstranili nekaj oglasnega prostora in verjamem, da se jim zato zaslužek od oglasov ni spremenil.

 

Imam rešitev!

Iz uporabniškega vidika je rešitev enostavna. Ugasneš flash oz. naložiš "flashblock" in/ali "addblock" dodatek, ki obstaja za vsak tip brskalnika in imaš mir nad večino oglasne vsebine. Upravljalci spletnih mest, pa si verjetno tega ne želite.

Leta 2006 sem zato za ObalaNET razvil drugačen tip oglaševanja. Ni bil novost, obstajal je že nekaj let pred tem in se je uporabljal več ali manj uspešno na ameriškem trgu. Novost je bila v načinu uporabe le-tega.

Ta tip oglaševanja se je pred nekaj tedni pojavil tudi pri nas, ampak po mojem mnenju z napačnim pristopom. Prvič, sistem uporablja flash za prikaz oglasov, kar je leta 2012 nesmisel in drugič, gre za zunanji servis, ki ustvari le dodatno konkurenco znotraj spletnega mesta in prinese lastniku zelo malo.

Gre se torej za tekstovne oglase, ki se pojavljajo znotraj vsebine člankov, komentarjev, forumov … Skratka povsod, kjer obstaja uredniško ali uporabniško besedilo.

To aplikacijo sem pred šestimi leti spackal skupaj z željo, da bi jo tržil, ampak nisem našel poslovnega partnerja (baje je naš trg premajhen za karkoli kar ne utripa in/ali drsi pred očmi). Oglasi so neintruzivni, ampak so disruptivni, ker delujejo na radovednost bralca. Lahko bi jim rekli, da so intelektualci med oglasnimi pristopi uporabljenimi na spletu.

Pristop deluje tako, da naročnik zakupi ključne besede in če se te pojavijo znotraj besedila, se dvojno podčrtajo. S tem povzročijo zanimanje pri uporabniku, saj so drugačne od ostalih povezav. Ko uporabnik zapelje z miško čeznje, se odpre okvirček z oglasom. Ob kliku na okvirček, je uporabnik prenesen na oglaševalčevo spletno mesto.

Na ObalaNET smo ta sistem tržili kombinirano po prikazih in klikih. Uporabnik je zakupil določeno število klikov po X ceni, prikazi pa so stali X/20. Tudi sicer je bilo zanimanje ogromno in je vsak oglas dosegel tudi tretjino branosti posamezne vsebine, kjer se je pojavil (tudi po več mesecih uporabe). Kliki so bili v višini 1-4 % glede na te prikaze, kar je bilo hudo nad povprečjem ostalih tipov oglasov. Prikaze smo računali, ker je šlo za interakcijo z oglasom in ne le za pasivni prikaz, kot gre še danes pri večino ostalih oglasov (razen DoubleRecall).

Ta tip oglaševanja smo tržili izključno lokalnim oglaševalcem, kar mu je dalo dodatno vrednost.

 

Postrezite si!

Ker je od tega že več kot 6 let in ker programi morajo biti svobodni, sem se odločil, da ta sistem osvobodim oziroma ga podarim vsem, ki ga želijo uporabiti. Naložil sem ga na github, največji zbornik odprtokodnega programja na svetu, objavljen pa je pod MIT licenco, kar v grobem pomeni, da lahko s kodo počnete karkoli želite.

Koda je sicer še od leta 2006 in pristop do programske kode se je medtem popolnoma spremenil, vendar verjamem, da je dovolj razumljiva, da jo boste programerji znali hitro izboljšati oz. vključiti v svoje rešitve. Ravno zato je na githubu.

Če pa niste tehničen človek, bi pa vseeno radi na svojem spletnem mestu poganjali ta tip oglasov ali pa potrebujete določene prilagoditve, me kontaktirajte (mclion na gmailu) in vam bom rade volje pomagal.

 

P.S. Naj bo jasno. Kar se tiče preobilice oglasnega prostora, menim, da napaka ni pri oglaševalskih mrežah, ki ponujajo odlično storitev, ampak na strani skrbnikov spletnih medijev, ki dovolijo prekomerno število oglasov z napačno predstavo, da bodo tako več zaslužili. Dober gospodar bi ob postavitvi novega oglasnega prostora ugasnil najmanj enega, ki je najmanj uspešen (prinese najmanjši zaslužek). Vsakih nekaj mesecev pa bi vajo ponovil in tako zmanjšal možnostjo, da uporabniki ne postanejo slepi na oglasne lokacije. Ampak to je za večino "strokovnjakov" pri nas nekaj nepojemljivega, vsaj po praksi sodeč ...