Zunaj stojim. Na vrtu, pod velikim starim iglavcem. Če bi v šoli bolj sledil, bi ga poznal po imenu … Tako je zame le velik stari iglavec.

Pod drevesom so trije manjši ognji, na njih ležijo trije lonci z vodo, v vodi pa vrečke hibiskusovega čaja.

Lonci so rdeče barve, z velikimi belimi pikami. Zakaj? Stari vzorec, ki je spet moderen. Verjetno sem hipster.

Lonce sem dal na ogenj ob različnem času. Na tri male ognje, ki gorijo pod velikim starim iglavcem.

Vreme ni najboljše. Nekoliko piha, nekoliko dežuje … No, nekoliko tudi sneži. Vreme vsekakor ni najboljše.

Na vse tri pikčaste lonce z vodo poskušam skrbeti enako. V prvem voda vre, v drugem drhti, v tretjem pa miruje. Ne delujejo mi časovno usklajeno.

Definitivno. Niso usklajeni.

Ne morem se ukvarjati le z njimi. Kmalu bo zabava, menim se in urejam za izhod. “Kam sem dal tiste hlače, ki mi baje dobro stojijo?”

Voda v prvih dveh loncih je vse bolj svinjska. Piskra se polnita z iglicami, v prvemu je celo vejica … Voda v tretjem loncu je popolnoma čista.

Razmišljam, če bom prva dva čaja lahko kako rešil … Da bosta še pitna … Ju združil s tretjo tekočino.

Odločim se, da ne bom packal. Ne bom tvegal, da bi uničil še tretji hibiskusov čaj.

Kuhan, a umazan čaj iz prvih dveh loncev zlijem čez ognje, jih pogasim. Lončke spravim na varno.

Tretji pisker, ki še ne vre, odstavim in ga postavim na varno k prvima dvema.

Pozabim nanj, grem na zabavo, čaj pijem lahko tudi hladen.

Zbudim se.

Želodec me je še vedno bolel od prejšnjega večera. Zbudil sem se dobre volje in ugotavljal ali sem med sanjami doživel razodetje ali je bila to le posledica preobilne večerje.

Takšne sanje me ponavadi zasedejo še ves dan. “Kako bi lahko interpretiral te sanje, jih preoblikoval v zgodbo, ki jo lahko objavim?" se sprašujem.

Da poskusim …

Oblikujmo zgodbo

Čaj v tej zgodbi je predvsem moteči faktor. Glavni igralci so seveda rdeči lonci z belimi pikami, ta starikavo moderni.

Trije lonci, tri življenja v katerih prebivam. Zelo podobna, ampak drugačna, časovno neusklajena, saj sem jih začel v različnih obdobjih, z različnim znanjem in življenjsko energijo. V življenjih so odnosi (čaj) … Na koncu vedno pijem istega, ker mi je najbolj všeč. Zato je to bolj moteči faktor, kot pa kakšno razodetje.

Zato moram najprej poimenovati ta življenja. Prvo je tisto, ki sem ga pustil na Obali in se vanj vračam kadarkoli lahko, drugo je v Ljubljani, tretje pa še razvijam in je bolj želja.

Dobro, to se sliši verjetno.

Kaj pa zabava? To je ta zanimivi del. Zakaj je izhod ven, socializacija, spoznavanje, razkrivanje … Zakaj je to bolj pomembno kot vzdrževati znano? Hm … Kaj bi to lahko bilo?

Že vem! Zabava sem jaz! Naj bo tako. Raziskujem, socializiram, spoznavam sebe. Toliko se ukvarjam s temi svojimi življenji; s svojimi “maskami”, da se ne posvečam dovolj sebi. Zato začasno zapustim te piskre in grem na zabavo. Grem se posvetiti samemu sebi!

Dobro se sliši. Naj bo tako.

Zabavne sanje.

Ampak kako bi to uporabil v zgodbi? Premalo materiala je za nekaj daljšega, pa zgodbe o samospoznavanju so malo … Dolgočasne. Naj bo #kratkazgodba.

Trije lonci. Tri življenja. Tri zgodbe. Ampak najbolj pomemben sem jaz. Hočem se bolj posvetiti sebi.

Hmm … 140 znakov imam na razpolago.

“Pisal je tri zgodbe, nobene ni zaključil. Odšel je živeti svojo."

Eh. Niso vsi pisatelji, v tem se bo malokdo našel.

“Kolebal je med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, izbral je sebe."

Kolebal? Mah … To bi mogoče delovalo v ženskem spolu … “Kolebala je med …” ampak hočem obdržati moški spol in moški moramo biti odločne zveri. Potrebujem bolj odločno besedo.

Žongliral!

“Žongliral je med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, izbral je sebe."

Preveč abstraktno? Konkretizirat moram. Čaj kuham … Kuham. Pa ne čaj, ampak nekaj bolj raznolikega. Mineštro, juho … Obaro!

“Kuhal je tri obare, imenoval jih je preteklost, sedanjost in prihodnost. Z nobeno ni bil zadovoljen, kuhar ni bil pravi. Zato se je lotil nadgradnje sebe."

Predolgo, ne stoji v enem tvitu.

“Kuhal je 3 obare - preteklost, sedanjost in prihodnost, jim je rekel. Z nobeno ni bil zadovoljen. Kuhar še ni bil pravi."

Recimo.

Za pisanje kratkih zgodb nerad porabim več kot nekaj minut. To so zgodbe za hitro porabo, tako morajo tudi nastati. Večinoma.

Naj bo.

Objavljena zgodba

Kuhal je 3 obare - preteklost, sedanjost in prihodnost, jim je rekel. Z nobeno ni bil zadovoljen. Kuhar še ni bil pravi.

— Kratke Zgodbe (@kratkazgodba) 20. marec 2017