McLion's Mindstream

Kar pride pred moje oči in se mi zdi nujno deliti s spletnim planetom.

25. 10. 2015 - 5 minut branja - 1000 besed - Komentarji - zgodbe zabava

Strah nas lahko reši

Pred nami so mračni dnevi. Dnevi, ko se bomo trudili iskati sonce, ampak dobili bomo predvsem temo in hlad. V več smislih …

Pred kratkim smo premaknili uro, pred nami je dan mrtvih, še prej pa noč pred vsemi svetimi, noč čarovnic, ki se zgodi na dan reformacije. Komplicirano? :)

O noči pred «Dnevom mrtvih», ki so ga nekoč imenovali «Vsi sveti» in ga tako še v nekaterih (pretežno krščanskih) državah, vemo marsikaj. Marsikaj je tudi podrejeno ameriški propagandi, ki nas je prepričala, da je to njihov praznik, čeprav je kar naš, Evropski. Recimo, v Istri smo ga v neki obliki praznovali še pred prihodom krščanstva.

Ampak pustimo to. Pustimo, da se za večer pred vsemi svetimi, za Halloween, Američanke bolj slačijo, kot oblačijo in zgleda vse kot naš pust, le z več sladkarijami. Pustimo, da se povsod prodajajo buče, ki naj bi jih izrezljali in dali vanje sveče, pa razne plastične maske, ki so bolj bedne od najbolj nizkoproračunskega horror filma. Pustimo to. O tem berite raje drugud ali pa si odprite Wikipedio in se počutite za trenutek bolj izobraženi. Tokrat bi rad izpostavil nekaj drugega.

Halloween je za nas zelo pomemben. Noč čarovnic in podobni prazniki/obredi so za nas zelo pomembni. Za nas kot človeštvo. Pomembno je osnovno sporočilo praznika, njegov osnovni namen. Pomembno je, da se v času pred pravim začetkom zime prestrašimo. Ampak zares prestrašimo. Ker nas strah čisti skrbi, ki nas omejujejo. Če strah držimo v sebi, se začnemo bati bolj enostavnih reči, takšnih, ki bi jih morali znati obvladati.

Tak strah nas ohromi. Če mi ne verjamete, pokukajte na socialna omrežja, poglejte na Facebook in Twitter. Polno je sovraštva, takega, ki izhaja iz stranu. Pa da gre za malenkosti, kot je izbira napačne pižame za toplo stanovanje ali malo večje malenkosti kot je skrb, da bo neznanec pozvonil na vratih in zahteval to pižamo …

image

Strah je pomemben! Moramo ga redno doživeti, da ga lahko obvladamo. Obliko besede sem namerno izbral. Doživeti, ne doživljati. Prestrašiti se moramo, ne bati. Zakričati, ne stokati.

Strah moramo obvladati, ne sme biti naš gospodar! Vsaj enkrat na leto se moramo zato dobro prestrašiti, da svet postavimo v perspektivo. Za to se ni potrebno lotevati ekstremnih športov, kot je pucanje za pribežniki ali deljenje oblek le-tem, ni treba niti v bar in neznanca vprašati za zmenek … Ne, ne … Treniramo lahko tudi v ugodju svojega kavča. Dovolj je, da doživimo strašno zgodbo ali dve.

Ena vir strašnih zgodb so seveda horror filmi. Nisem ekspert v temu in jih ne gledam ravno pogosto, zato vam ne morem nobenega priporočiti. Je pa poljubno mnogo blogov na to temo, tudi na IMDB dobite zanimive lestvice … No, saj znate. :)

Zgodbe za strašno noč

Osebno bolj uživam ob branju strašljivih zgodb, ki zadenejo bližje mojim strahom in pri njih nimam problema «prvega ekrana» (ko gledaš film, ampak vmes klikaš po telefonu/tablici/računalniku).

Zato sem se odločil, da bom letos namerno obeležil Noč čarovnic oz. Halloween z objavo zbirke kratktih strašljivih zgodb. Seveda v slovenščini, saj gre konec koncev tudi za en praznik slovenskega jezika (dan reformacije).

Objavljal jih bom od popoldneva reformacije (31. oktobra), vse dokler me ne mine ali pa me bo preveč strah … Tisto kar pride prej.

Obljubim vam najmanj eno zgodbo vsako uro, seveda na mojem Twitter računu @kratkazgodba in tokrat izjemoma tudi na Facebooku. Nekaj bo starih, večinoma pa bom objavil nove, ki sem jih napisal oziroma jih še pišem za to priložnost.

Stari strahovi

Za pokušino pred «dogodkom» je tu nekaj mojih starih horror zgodb v 140 znakih ali manj.

Novi strahovi

Dan reformacije je mimo in z njim tudi horrorfest. Tukaj je zbirka vseh objavljenih tvitov v tistem času, če ti je kateri všeč, ga kar retvitaj. :)

Za nove zgodbe pa te vabim, da mi slediš na @kratkazgodba ali fb.com/kratkazgodba.