Kako skuhati uspešen projekt?
TL;DR - Delim izkušnje kako ustvariti uspešen projekt. Kaj so osnovne sestavine in kako priti do dobre ideje? Preberite … :)
Vsako leto me povabijo na Fakulteto za humanistične študije, kjer odpredavam kakšno temo. Prva leta sem razlagal svojo zgodbo iz ObalaNET in jo povezal s praktično uporabo v njihovem svetu, potem pa sem se tega naveličal in začel iskati kaj novega iz svojih izkušenj, ki pa ni iz obdobja ObalaNET …
Od takrat sem poskusil kar nekaj poslovnih eksperimentov. Par mi jih je uspelo, nekaj pa je katastrofalno počasi propadlo, z dokaj velikimi finančnimi izgubami pravzaprav. Ampak ravno te izkušnje so v poslovnem svetu uporabne. Ne samo uspehi, tudi padci. Porazi nas utrdijo, uspehi pa zmehčajo.
Letošnje humanističnego predavanje sem naslovil “Kako skuhati uspešen projekt” - zbirka korakov glede na obstoječe izkušnje in študije, kjer razlagam kako narediti en (spletni) projekt, ki bo uporaben in morda tudi uspešen. “Tako, da si skrajšate pot do uspehov ali samo za navdih,” sem študentom letos razlagal.
Ker pa tukaj nisem omejen na uro govora, sem se odločil temo razširiti in jo zato tudi razdelil na več delov. Morda koga dejansko navdihne, da poskusi ustvariti kaj novega …
Mimogrede, ves čas pišem o spletnih projektih, ampak ta pravila veljajo tudi na splošno.
Prijetno branje. :)
Kaj je recept za dober (spletni) projekt?
Kako pripraviti projekt, kako ga izpeljati, kako vzdrževati in katera druga magija je potrebna, da imamo uspešen projekt? Katere so njegove sestavine?
Za pripravo uspešnega projekta potrebujemo:
- Idejo (voda),
- ekipo (kuharji),
- zgodbo (sestavine),
- izvedbo (kuhanje),
- promocijo (začimbe),
- vzdrževanjo (pogrevanje),
- poslovni model (kuhinja)
- in srečo (sreča).
Kot vidite, sem v oklepaje zapisal analogije. Pri zadnji analogije ni, saj ste lahko odličen kuhar, oprema je fantastična, ampak dobite telefonski klic zaradi izjemnega dogodka doma in se vam vse zasmodi. Odličen kuhar bo sicer to znal pokompenzirati … Po drugi strani lahko pride na obisk gost, ki bo popeljal vašo gostilno na vrh prepoznavnosti … Ampak pojdimo po vrsti.
Ideja
Ideja je voda v našem receptu. Brez nje ni projekta, ni produkta, ni … Pač ni ničesar. To je osnovna in zato tudi najbolj pogosta sestavina. Svet je poln vode. Res poln. Naš planet je voda, mi smo voda. Težko je ločiti vodo od vode, razen po zgodbi. Zgodba naredi eno vodo za boljšo od druge, pa čeprav gre samo za … Vodo.
Skratka, vsi imamo ideje, le-te pa so med sabo ločljive samo po njihovem uspehu.
Dobra ideja ne nastane v eni glavi, ampak je posledica miselnega procesa več ljudi (t.i. “brainstorminga”). Uspešna ideja ne rešuje le ene težave, ampak “jo ustvari” in reši hkrati. Kaj to pomeni? Da uporabnik načeloma ne ve kaj si želi, dokler tega ne dobi pred oči.
Takšno filozofijo razvoja ima recimo Apple in izhaja še iz Jobsovega časa. Ne izumljajo novih stvari, ampak jih tako razvijejo, da uporabniki začutijo potrebo po njih. Tak produkt je recimo iPad. Ni izjemen po ideji, vendar je le-ta toliko razvita, da uporabniku povzroči pomanjkanje zanjo. iPad je bil prvi produkt, ki deluje tako, kot človek pričakuje od tablice oz. je postavil pričakovanja za vse tablice (vizualno zanimiv, dolgo trajanje baterije, naraven za uporabo tako otroku kot starešini). Ipad je “računalništvo” približal ljudem, ki ne marajo računalnikov. Ker pač ni računalnik. In to je bila ta edinstvena ideja. Tablica ni reven računalnik, ampak je pameten ekran. MicroSoft po drugi strani tega še ni doumel in še danes poskuša spraviti računalnik v tablico …
Zanimivo zgodbo najdemo tudi za rojstvom Twitterja. Zakrivil jo je Jack Dorsey, ki je bil takrat zaposlen kot designer na podjetju Odeo. Podjetje, ki je razvijalo podcast produkt, ki ga je (spet) Apple odstranil iz tržišča, ko je lansiral iTuned Podcaste. Bili so enostavno cenejši (brezplačni). Ideja se je v Jackovi glavi razvijala več let, še preden je sploh začel delati na Odeo in še danes se naravno širi. Torej vsaka ideja mora biti živa in rasti skupaj s povpraševanjem oz. ustvarjati vedno novega, če hoče biti dolgoročno uspešna. Zgodbo o tem kako je nastal Twitter, si lahko preberete v zapidu Doma Sagolie, ki je soustanovitelj te platforme. Skratka, Twitter ni nihče pogrešal, ker smo že imeli SMS sporočila, ampak dandanes si mnogi ne zamišljajo dogodka brez te komponente …
Kakšne so sestavine dobre ideje?
- Rešuje težavo za katero nismo vedeli, da jo imamo.
- Zmanjša stroške.
- Poveča zaslužek.
- Povzroča odvisnost.
- Prevzame ob pravem času manjko druge rešitve.
- Je kulturno sprejemljiva.
Ideja ne sme nastopiti pred svojim časom, ker se bo spopadla s kulturnim zidom in bo večina energije in kapitala šla v boj z njim. Morebitni uspeh pa bo verjetno od nekoga drugega, ki bo izkoristil vaš trud in na tržišče postavil podoben produkt v bolj dostopnem pakiranju (pot mu boste odprli ravno vi).
Zamislite si, da bi sedaj na tržišče postavili teleprenos iz Star Treka. Sistem, ki vas na eni strani analizira, uniči vaše telo in na drugi strani ga ponovno zgradi. Bi si ga upali uporabiti? Bi se znali zoperstaviti vsem religioznim skupinam, ki bi zagovarjali edinstvenost duše, koliko kapitala bi potrebovali za to in koliko ga imajo oni? Takšna rešitev bi verjetno morala obstajati na tržišču par generacij, preden se bi kdo upal jo uporabljati za kaj več kot nepremičninske selitve.
Če stopimo korak nazaj, iz znanstvene fantastike v sodobnost … Podoben primer je Google Glass. Če vidite koga s temi očali, na kaj pomislite? Kako je kul ali se sprašujete če vas ravnokar snema, pregleduje vaš Facebook profil in išče vaše “sproščene” posnetke? Verjamem pa, da bo podobna tehnologija postala del stvarnosti za naše otroke, ki se ne bodo obremenjevali s svetom brez stalnega beleženja dogajanja oz. jim bo tak svet “osamljen”.
Najbolj zanimivi postavki sta seveda zmanjšanje stroškov oz. povečevanje zaslužka. Tak produkt se enostavno prodaja. “Boste 10x hitrejši internet na isti infrastrukturi, ampak 40% ceneje?” Odgovor bo verjetno “kje lahko podpišem?". Če najdete takšno idejo in jo znate izpeljati, bo vaša pot dosti lažja kot recimo s produktom, ki hoče povzročiti odvisnost (no, razen če so igre na srečo, ampak to seveda ni nobena ideja, to je enostavno klorniranje).
Odvisnost trenutno povzročajo socialne platforme na spletu. Delujejo na tisti del osebnosti, ki je skupna vsem ljudem. Potreba po povezovanju, po potrjevanju akcij (“Pridna punčka, si pojedla ves sladoled!"), po potrjevanju izjemnosti/pomembnosti. Slednja potreba je bolj moderna od prejšnjih dveh, čeprav je verjetno obstajala ves čas, le družba jo je imela bolj za tabu, kot nekaj naravnega, sploh verna družba, katera ne mara posameznika, ampak ima raje nadzorovano skupino (in s tem mislim tudi na “levo” versko frakcijo).
Facebook, Viber, WhatsApp, Instagram, Twitter = Pozornost, pozornost, pozornost, pozornost! Všečki, srčki, zvezdice in ostali pasivni odzivi. Več jih je, bolj smo pomembni. Pomanjkanje le-teh nas naredi slabe volje, nekatere čisto nemirne. Potrebno je ustvariti novo vsebino, ki bo prinesla nove všečke, srčke, zvezdice … POZORNOST!
Pozornost seveda zaduši občutek osamljenosti, ampak to je tema za kdaj drugič.
Trg na tem področju je zelo nasičen, osebno zato odsvetujem, da se lotite socialnih platform, je pa socialna komponenta zelo dobra lastnost vsakega produkta. Mora pa biti naravni del le-tega in ne vsiljena. Uporabniki jo morajo sami “izumiti” pravzaprav.
Prevzem manjke trga je zelo star pristop. Nek časopis umre zaradi finančnih težav, bralstvo še vedno obstaja, namesto njega nastane digitalna edicija, ki je cenejša in podobno brana. Ni magije v temu, le timing in začetni kapital. Dolgčas skratka.
Kako najdemo idejo?
Pri iskanju ideje si lahko pomagate tudi z raznimi anketami, vprašalniki … Ampak ne sprašujte ljudi “ali si to želite”. Odgovor bo vedno DA. Ljudje si vedno želijo novo igračo. Ignorirajte to. Vprašajte jih kaj bi izboljšali pri že obstoječi ideji/produktu. Sicer pa jih opazujte.
Imate idejo kako bi izboljšali frizersko delo? Obiščite frizerje, govorite z njimi, visite v salonih in opazujte kaj počno. Če si upate, si vzemite čas in postanite pripravnik. Ob pometanju las, boste ugotovili marsikaj zanimivega. Dobre ideje nastanejo s pravilnim spraševanjem in opazovanjem, predvsem pa tako, da nekaj doživite kot “gost” (del procesa, ampak še vedno dovolj svež, da niste obremenjeni z njim oz. uokvirjeni v njem).
Še opozorilo pri poslušanju “kaj bi izboljšali/spremenili”. Ne se podrejati vsem tujim predlogom (to radi počnejo tržniki, ker poslovno morajo ugajati), ampak jih kritično in analitično ocenite. Morda vam kakšen predlog dejansko izboljša produkt oz. ponudi idejo kako ga izboljšati.
Zaključna misel
{% pullquote %} Morda vam pomaga pri iskanju novih idej. Angleški izraz “to disrupt” je sveti gral modernih produktov. Če je produkt “disruptive”, mu verjetno uspe, vsaj kratkočasno. Pozornost je namreč denar, če ga unovčiš. Ampak … “{” Disruption is not in the technology, it’s in the content. “}”
Rešitev ni vse, potrebujete ljudi, da jo bodo uporabili in iz nje naredili dogodek/zgodbo. Potrebujete vsebino. Pa naj bo to aplikacija za telefon ali leseni dildo. {% endpullquote %}
